S prvim šolskim dnem, 1. septembrom 2025, se začne nov cikel znanja, rasti in razvoja. Ta dan simbolizira možnost izboljšanja učenja, učnih praks in sistemskega pristopa k vzgoji in izobraževanju. Kako pa v praksi doseči kakovostno šolstvo?

1. Sistem kakovosti: samoevalvacija kot srce razvoja

Kakovost v šolstvu ni rezultat naključja, temveč sistematičnega, načrtnega in dolgoročnega dela vseh udeležencev v izobraževalnem procesu. V Sloveniji temelji zagotavljanje kakovosti predvsem na notranji evalvaciji, imenovani samoevalvacija.

Ta proces poteka znotraj vsake vzgojno-izobraževalne ustanove in omogoča poglobljen vpogled v delovanje šole skozi oči učiteljev, učencev, vodstva in širše skupnosti.

Kaj je samoevalvacija?

Samoevalvacija je sistematičen proces refleksije, analize in načrtovanja, katerega namen je stalno izboljševanje kakovosti poučevanja, učenja in šolskega okolja. Šole opredelijo močna področja ter izzive, nato pa oblikujejo razvojne cilje, usklajene z vizijo zavoda in potrebami učencev.

Samoevalvacija vključuje:

• zbiranje in analizo podatkov o uspešnosti pouka in počutju,
• vključevanje vseh deležnikov – učencev, učiteljev, staršev,
• postavljanje merljivih ciljev (npr. izboljšanje pismenosti, digitalnih kompetenc, klime),
• spremljanje napredka in sprotno prilagajanje strategij.

Vloga vodstva šole

Ravnatelj ima ključno vlogo pri oblikovanju kulture kakovosti, kjer sodelovanje, preglednost in odgovornost postanejo standard. Samoevalvacija mora biti orodje za spremembe, ne le formalnost.

Praktični pristop

Večina šol vsako leto izbere eno ali dve prioritetni področji (npr. izboljšanje komunikacije s starši ali zmanjšanje odsotnosti). Ugotovitve zapišejo v samoevalvacijsko poročilo, ki postane osnova za razvojni načrt šole.

Samoevalvacija ni ocenjevanje – je priložnost

Gre za priložnost za rast in razvoj – ne za kaznovanje ali ocenjevanje. Vključevanje različnih pogledov krepi sodelovalno kulturo, kjer vsi prispevajo k skupni viziji.

Povezava z drugimi procesi kakovosti

Samoevalvacijo dopolnjujejo zunanje evalvacije, kot so NPZ, matura in mednarodne raziskave (PISA, TIMSS). Te ponujajo širši okvir primerljivosti in postavljajo samoevalvacijo v nacionalni in mednarodni kontekst.

---

2. Zunanje evalvacije – transparentnost in urejenost

Medtem ko samoevalvacija omogoča notranji vpogled, zunanje evalvacije zagotavljajo objektivnost in primerljivost na ravni celotnega sistema.

Vrste zunanjih evalvacij:

• Nacionalna preverjanja znanja (NPZ): pomembna merila znanja v 6. in 9. razredu.
• Državna in poklicna matura: zaključna preizkusa, ki omogočata nadaljevanje študija.
• Inšpekcijski nadzori: zagotavljajo zakonitost, spoštovanje pravic in osnovne standarde.
• Mednarodne raziskave (PISA, TIMSS, PIRLS): merijo pismenosti in kompetence v svetovnem merilu.

Zakaj so pomembne?

• omogočajo transparentnost delovanja šol,
• služijo kot primerjalno orodje med regijami in državami,
• pomagajo pri odkrivanju sistemskih pomanjkljivosti,
• povečujejo odgovornost šol za kakovost dela.

Dodana vrednost za šole

Zanesljivi podatki iz zunanjih evalvacij šolam omogočajo, da:

• nadgradijo samoevalvacijo,
• razvijejo ciljno usmerjene ukrepe,
• pridobijo utemeljitve za izboljšave ali investicije,
• komunicirajo rezultate s širšo skupnostjo.

Zrcaljenje sistema

Zunanja evalvacija šoli nastavi zrcalo od zunaj, ki dopolnjuje notranjo refleksijo. Skupaj omogočata strokovno utemeljene in trajnostne izboljšave.

---

3. Nacionalni okvir in trajnostna vizija

Leta 2017 je bil v Sloveniji sprejet Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, ki šolam ponuja strukturo, usmeritev in podporo.

Temeljna načela:

• Otrok v središču – dobro počutje, razvoj potencialov, varnost.
• Sodelovanje – vključevanje vseh deležnikov v evalvacijske procese.
• Razvoj in inovacije – odprtost za nove pristope.
• Odločitve na podlagi dokazov – raba podatkov, raziskav, analiz.

Povezava s Strategijo razvoja Slovenije 2030

Kakovost v šolstvu je ključna komponenta trajnostnega razvoja. Strategija 2030 poudarja:

• vključujočo družbo znanja,
• dvig kompetenc za prihodnost,
• enak dostop do znanja,
• večjo inovativnost in digitalno preobrazbo.

Kaj to pomeni za šole?

• Jasna struktura za samoevalvacijo.
• Podpora pri načrtovanju razvoja.
• Boljša priprava na zunanje evalvacije.
• Večja avtonomija znotraj skupnega okvira.

Vzpostavitev takega sistema pomeni, da slovensko šolstvo temelji na pravičnih, sistemskih in dolgoročno stabilnih temeljih.

---

4. Konkretni primer dobre prakse

Kako šola kakovostno vključuje vse deležnike

Izziv:
Pomanjkanje vključenosti učencev in staršev ter pomanjkanje orodij za spremljanje napredka.

Cilj:

• Izboljšati sodelovanje med učitelji, starši in učenci.
• Uvesti orodja za spremljanje učnega napredka.

Ukrepi:

• Uvedba mesečnih evalvacijskih krogov (učenci, učitelji, starši).
• Anonimne ankete za učence in starše.
• Uporaba digitalnih orodij za sprotno spremljanje učnega procesa.

Rezultati:

• Zadovoljstvo staršev se je povečalo s 65 % na 90 %.
• Učencev z doseženimi osebnimi cilji je 28 % več.
• Učitelji poročajo o večji motivaciji in vključenosti.

Zaključek:
Kakovost nastaja v sodelovanju. Ko učenci čutijo, da imajo glas, in ko starši postanejo partnerji, nastane učno okolje, kjer vsi rastejo.

---

Ključne usmeritve ob začetku šolskega leta

• Za učitelje in učence: prvi dan naj bo začetek jasne vizije in zastavljenih ciljev.
• Za vodstvo: samoevalvacija naj postane orodje sprememb, ne zgolj formalnost.
• Za sistem: omogočimo, da kakovost postane standard – ne izbira.

---

📣 Pridružite se!

Potrebujete pomoč pri vzpostavljanju sistema kakovosti v vaši šoli ali organizaciji?
Kontaktirajte nas – skupaj gradimo šolsko okolje prihodnosti.